- atributivní
- • атрибутный* * *атрибутный
České-ruský slovník. 2013.
České-ruský slovník. 2013.
atributivni — ȁtributīvnī (atrìbutnī, atrìbutskī) prid. DEFINICIJA koji se odnosi na atribut [atributivni odnosi] SINTAGMA atributivni skup gram. skup riječi u službi atributa ETIMOLOGIJA vidi atribut … Hrvatski jezični portal
atributíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek … Slovar slovenskega knjižnega jezika